Umetniški vodja prof. Alessandra Schettino

Benečan Stefano Zanchetta je študiral violino pri prof. Siriu Padovanu na konservatoriju B. Marcello v Benetkah. Z odliko je diplomiral iz violine in viole ter istočasno študiral klavir in kompozicijo. Izpopolnjeval se je na Mozarteumu v Salzburgu pri prof. Sandorju Veghu, študij komorne glasbe pa pri prof. Antoniu Janigru. V Triu z Mariom Brunellom in Massimom Somenzijem je prejel prestižne nagrade na priznanih tekmovanjih, kot so tekmovanje komornih zasedb v Parizu in prestižno mednarodno tekmovanje za komorne zasedbe v Colmarju. Na tekmovanju Auditorium 1978, ki ga je razglasila državna radio televizija RAI, je bil izbran kot edini violinist in nagrajen z neposrednim radijskim prenosom violniskega recitala v turinskem Avditoriju. Pet let zaporedoma je na violinskih revijah v Vittoriu Venetu prejel več prvih nagrad. Poleg poučevanja na Konservatoriju v Benetkah, se je uveljavljal kot violinist in koncertiral v najpomembnejših koncertnih dvoranah in teatrih po svetu kot npr. v Carnegie Hall v New Yorku, v dvorani Tchaikovsky v Moskvi ter na Japonskem, Avstraliji, Kitajski, Južni Ameriki, ZDA, Novi Zelandiji in po celi Evropi ter srednjem vzhodu. Kot koncertni mojster je sodeloval v orkestru Gledališča La Fenice v Benetkah, v orkestru državnega radia in televizije RAI v Rimu, v simfoničnem orkestru iz Aquile v Abrucih, v orkestru gledališča v Trevisu, v deželnem orkestru iz Vidma, v mladinskem italijansko-slovenskem orkestru, ter kot solist v italijanskem godalnem orkestru, ki ga je vodil Mario Brunello. Zanimanje za glasbo iz 20. stoletja ga je privedlo do izvajanja glasbenih del A. Berga, K. Weilla, R. Zandonaia, Schnittkov koncert, itd. V okviru baročne glasbe je sodeloval z orkestri I Virtuosi di Roma, A. Vivaldi iz Benetk, ki ga je ustanovil njegov profesor Sirio Piovesan, i Sonatori della Gioiosa Marca s Cecilio Bartoli v dvorani Musikverein na Dunaju. Snemal je za založbe Erato, s Claudiom Scimonejem in I Solisti Veneti, Decca, Cpo iz Berlina, Divox, Phone, Denon in druge. Na željo maestra Claudia Abbada je bil član prvih violin prestižnega orkestra festivala v Lucerni in v tem sestavu sodeloval na številnih koncertih v Musikvereinu na Dunaju s solistom Mauriziom Pollinijem. Kot član žirije sodeluje v različnih violinskih tekmovanjih, kot npr. Postacchini v Markah, Vittorio Veneto, Treviso in druga. Pred kratkim je objavil 12 etud za violino ter 4 skladbe za violino in klavir po romanu “Città invisibili” Itala Calvina. V kratkem bo tudi objavljeno delo Paganiniana za violino solo. Leta 1980 je začel s poučevanjem violine na konservatoriju B. Marcello v Benetkah in veliko število dijakov, ki je diplomiralo pod njegovim mentorstvom, ima sedaj pomembne vloge v prestižnih simfoničnih orkestrih in komornih zasedbah. Zvest violinski tradiciji njegovega mentorja Siria Piovesana (ki beneški šoli združuje madžarsko J. Hubaya in E. Zathureszkija), je upoštevan kot edini dedič te šole, katere želi nadaljevati dragoceno poučenje.

Helfried Fister, rojen leta 1952 na avstrijskem Koroškem, se je najprej glasbeno izobraževal na Koroškem državnem konservatoriju pri prof. Gustavu Mayerju. Po diplomi z najvišjo oceno je študij nadaljeval pri prof. Igorju Ozimu na Hochschule v Kölnu, kjer je bil med letoma 1978 in 1989 njegov asistent. Med letoma 1989 in 2018 je bil profesor na Koroškem deželnem konservatoriju / Avstrija, med letoma 1999 in 2017 pa je poučeval na konservatoriju “Johann Joseph Fux” v Gradcu. Na obeh konservatorijih je opravljal funkcijo vodje oddelkov za godala. Bil je tudi predsednik upravnega odbora “Koroških glasbenih šol”, pri čemer je bil v letih 1992-1998 odgovoren za razvoj sistema glasbenih šol.
Helfried Fister vodi mojstrske tečaje za violino in komorno glasbo v tujini ter je član žirije na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih za violino, violo in komorno glasbo. Kot solist in komorni glasbenik nastopa v številnih državah po celem svetu. V letih 2017-2018 je bil član razvojne skupine novoustanovljene “Gustav Mahler Private Music University Klagenfurt /Austria”, v funkciji odgovornega za zasnovo in izvajanje vseh učnih načrtov in študijskih predpisov.

Harald Herzl je študiral v Salzburgu pri Sándorju Veghu in članih kvarteta Amadeus iz Kölna. Je prva violina kvarteta Pro Arte iz Salzburga in dobitnik nagrad na tekmovanjih v Helsinkih in Hannovru. Imel je številne koncertne turneje po najpomembnejših glasbenih središčih in festivalih v Evropi in Aziji, npr. na Dunaju v veliki dvorani Musikvereina, v Budimpešti, Bukarešti, Parizu, Londonu, Berlinu, Atenah, v Izraelu leta 1989 in v številnih drugih mestih. Leta 1991 je uspešno debitiral na Salzburškem festivalu in redno sodeluje na salzburškem Mozartovem tednu. Dirigent Raphael Kubelik je svoj 5. godalni kvartet posvetil kvartetu Pro Arte iz Salzburga. Nastopal je z umetniki kot so Wolfgang in Sabine Meyer, Olli Mustonen, Dimitris Sgouros, Paul Meyer, Martin Lovett, Jörg Demus, Hansjörg Schellenberger in mnogi drugi. Z založbo BMG/RCA Viktor ima ekskluzivno pogodbo za snemanje vseh Mozartovih godalnih kvartetov, snemal pa je tudi za založbe EMI, Preiser Records in Deutsche Harmonia Mundi.  Od leta 2000 je profesor na salzburškem Mozarteumu, od leta 2004 pa vodi oddelek za godala. Leta 2007 je skupaj s Thomasom Rieblom in Susanno Ehn-Riebl ustanovil Mozarteum String Trio Salzburg. Kot solista ga vsako leto vabijo na Japonsko, v Korejo in na Kitajsko, zelo iskan pa je tudi kot komorni glasbenik. Vodi mednarodne mojstrske tečaje in je član žirij na pomembnih tekmovanjih v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Armeniji, na Norveškem, Japonskem in Kitajskem. Njegovi učenci vedno dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih kot npr. na tekmovanju Concours Reine Elisabeth v Bruslju leta 2015, tekmovanju Ruggiero Ricci v Salzburgu (1. nagrada leta 2009), Brahmsovem tekmovanju v Pörtschachu/Avstrija (1. nagrada leta 2010), “godbenik leta”, “nagrada Iana Stoutzkerja v spomin na Yehudija Menuhina” (2012), mednarodnem tekmovanju Leopolda Mozarta v Augsburgu (3. nagrada leta 2013), mednarodnem tekmovanju Arthur Grumiaux v Belgiji (3. nagrada leta 2014), mednarodnem violinskem tekmovanju Remember Enescu (1. nagrada leta 2015) in salzburškem Mozartovem tekmovanju leta 2016 (2. nagrada). Harald Herzl igra na violino Giovannija Battiste Guadagninija (Turin) iz leta 1770, ki pripada zbirki dragocenih strunskih instrumentov Avstrijske nacionalne banke.

Diana Mustea izhaja iz družine glasbenikov in je začela s študijem violine pri petih letih. Diplomirala je na Glasbenem liceju C. Porumbescu v Chisinauvu v Moldaviji. Študij je nadaljevala na Državni glasbeni akademiji G. Dima v Kluj-Napoku (Romunija) in diplomirala z najvišjo oceno pod mentorstvom slavnega violinista maestra Stefana Ruha, s katerim je večkrat nastopala v duu, poleg tega je igrala v prestižnem Državnem romunskem Kvartetu Transilvanija. Kot solistka je sodelovala z najvažnejšimi romunskimi in moldavijskimi simfoničnimi orkestri. Nastopala in snemala je za radio in televizijo Moldavije. V letu 2005 jo je moldavijska vlada nagradila z Nagrado za glasbo 2005. Pod mentorstvom maestra S. Accarda se je v Cremoni izpopolnjevala na Akademiji W. Stauffer, z Italijanskim komornim orkestrom pa nastopala na prestižnih koncertih v Italiji in tujini. Posnela je tudi Concerti di Palazzo Madama. Koncertira v duu in v skupini s prestižnimi komornimi zasedbami, s slavnimi glasbeniki kot Bruno Canino, Jan Talich, Gil Scharon, Atar Arad, itd. Posnela je zgoščenko Amati in concert za nizozemsko Radio-Televizijo Linburg.
Nastopala je v orkestrih gledališč S. Carlo v Neaplju, C. Felice v Genovi, Maggio Musicale Fiorentino v Firencah in z orkestrom Fundacije gledališča G. Verdi v Trstu.
Poleg koncertiranja se od leta 2006 posveča poučevanju violine na I.S.S.M. G. Puccini v Gallarateju, na Konservatoriju F. Torrefranca v Vibo Valentii in na Konservatoriju J. Tomadini v Vidmu. Trenutno je docentka violine na Konservatoriju G. Tartini in je članica orkestra Fundacije gledališča G. Verdi v Trstu.

Monika Skalar se je začela učiti violino pri očetu Maksimilijanu Skalarju. Leta 1976 je končala Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani v razredu prof. Cirila Veroneka, nato pa nadaljevala študij na Državni visoki šoli za glasbo v Kölnu pri prof. Igorju Ozimu. Diplomirala je leta 1981. Pri njem je tudi končala podiplomski študij (Koncert-Examen). Hkrati je na isti šoli v razredu Borisa Pergamenščikova in članov Kvarteta Amadeus študirala tudi komorno glasbo. Bila je članica Rheinischer Kammer Orchestra in z njim večkrat nastopila kot solistka. Monika Skalar je bila med letoma 1982 do 2003 koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in v tem obdobju redno nastopala tudi kot solistka in posnela veliko del za arhiv. Samostojno je nastopala v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Finskem, v Italiji, Franciji, Španiji, Rusiji in ZDA.  Sodelovala je v godalnem kvartetu Camerata Slovenica in komornem ansamblu Collegium Musicum. Od leta 1985 je prva violinistka Ljubljanskega godalnega kvarteta in z njim prejela Bettetovo nagrado. Sodeluje v komornem ansamblu Camerata Labacensis kot koncertna mojstrica in solistka. Njen program obsega vsa glasbena obdobja. Od leta 2003 poučuje violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vodi mojstrske tečaje in sodeluje v žirijah na domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer dosegajo visoke nagrade tudi njeni študenti.