Umetniški vodja prof. Alessandra Schettino

predsednik žirije / presidente giuria / president of the jury

Benečan Carlo Teodoro je začel študij violončela v razredu prof. Adriana Vendramellija na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah, kjer je z odliko diplomiral. Študij je nadaljeval pri prof. Michaelu Falksmanu na Akademiji v Štuttgardu in Mannheimu, kjer je opravil izpit kot strokovni solist (Konzertexamen). Udeležil se je različnih mojstrskih tečajev, ki so jih vodili profesorji Rocco Filippini, Natalia Gutman in Daniel Schafran. Diplomiral je iz komorne glasbe na dvoletnem tečaju višje izobrazbe, ki ga je vodil Trio di Trieste. Spada med ustanovitelje ansambla Ex Novo Ensemble iz Benetk, bil je tudi član Orchestra občinskega gledališča iz Trevisa ter Filharmoničnega orkestra iz Vidma, kjer je nastopal kot prvi violoncelo. Na razpisih, ki sta ju razglasila Orkester Gledališča La Fenice iz Benetk in Orkester Gledališča Verdi iz Trsta je prav tako prejel vlogo prvega čelista. Bil je član godalnega sestava I Solisti Veneti Claudia Scimoneja in z njimi koncertiral več kod deset let, sodeloval je obenem tudi z drugimi orkesterskimi sestavi kot Orkester Švicarske televizije, Komorni orkester iz Padove in Veneta, I Solisti Filarmonici Italiani. Veliko se posveča koncertiranju in nastopa na prestižnih festivalih po svetu, med katerimi Salzburški Festival, Großer Musikvereinsaal na Dunaju, Opera v Montecarlu, Seoul Arts Center, Avery Fisher Hall (Lincoln Center v New Yorku), koncertna dvorana konservatorja v Moskvi, Dresdner Musikfestespiele, Teatro Colon v Buenos Airesu, Tokyo Opera City Takemitsu Memorial, Sapporo Concert Hall Kjtara, Osaka Izumi Hall. Skladatelji Claudio Ambrosini, Luca Mosca, Marino Baratello, Ivan Vandor, Renato Miani so mu posvetili razne kompozicije. Snemal je več prvih izvedb za pomembne radijske oddaje ter izdal številne CD-je komorne glasbe pri pomembnih založbah, kot so Dynamic, Giulia, Arts, ASV Ricordi, Rivo Alto, AS disc, Stradivarius, Edipan, Velut-Luna, Denon, Naxos, Ricordi. Med zadnje produkcije spadata “Sequenza XIV za violončelo solo” L. Berioja (CD Black Box di ASV) ter “Checkpoint” M. dall’Ongara (CD Stradivarius). Je redni profesor violončela na Državnem konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah.

Rodil se je v Bariju v družini glasbenikov leta 1992. Leta 2013 je z najvisjo oceno, pohvalo in posebno pohvalo diplomiral na Konservatoriju “Nino Rota” v Monopoliju pod mentorstvom maestra Marcella Forteja, leta 2014 na Državni akademiji Santa Cecilia v Rimu pod mentorstvom maestra Giovannija Sollime. Na konservatoriju Conservatorio della Svizzera Italiana, je pri profesorici Moniki Leskovar leta 2016 s polno oceno magistriral iz glasbene umetnosti. Med letoma 2009 in 2015 je obiskoval mojstrske tečaje maestra Rocca Filippinija na Akademiji “W. Stauffer” v Cremoni in leta 2014 na Accademia Chigiana v Sieni z maestrom Antoniom Menesesom. Udeležil se je tudi mojstrskih tečajev pri Marii Kliegel, Massimu Polidoriju, Gabrielu Geminianiju in Sandru Laffranchiniju ter tečaja za godalni orkester na Akademiji Gustava Mahlerja za evropske koncertne mojstre, ki ga je vodil Wolfram Christ. Zmagal je na več kot 20 državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med njimi so 1. nagrada na državnem tekmovanju za godala “Mario Benvenuti” v Vittoriu Venetu v letih 2008 in 2010, 1. nagrada na glasbenem tekmovanju Giussano leta 2011, 2. mesto na tekmovanju “Premio Geminiani” v Veroni (2012), ki mu je omogočilo uporabo violončela “Gaetano Vinaccia” (Neapelj 1886), posebna omemba na IX. podelitvi nagrade “Premio Nazionale delle Arti”, ki jo podeljuje MIUR (Ministrstvo za univerze in raziskave), nagrada “Marco Allegri” na XVIII Rassegna Migliori Diplomati 2013/2014. Leta 2009 je po izboru na konservatoriju “Nino Rota” kot solist izvedel Saint-Saensov koncert za violončelo in orkester, leta 2011 je kot predstavnik istega konservatorija igral za Radio Vatikan v okviru oddaj “Conservatori in concerto”, kjer je nastopil v živo na radiu. Med letoma 2012 in 2014 je bil prvi violončelist v Državnem orkestru konservatorijev, v Ensemble Novecento (2012), ki ga sestavljajo najboljši študenti mojstrskih tečajev Državne akademije Santa Cecilia v Rimu pod umetniškim vodstvom maestra Carla Rizzarija. Trenutno igra, tudi kot solist,  v orkestru Young Talents Orchestra EY. V isto vlogo prvega violončela so ga povabili JuniOrchestra Akademije Santa Cecilia v Rimu, orkester Teatro Cilea v Reggio Calabria in Orchestra Filarmonica della Calabria. Zmagal je na avdicijah v gledališču La Scala (drugi violončelo, 2018), v orkestru gledališča La Fenice v Benetkah in Haydnovem orkestru v Bolzanu ter v orkestru Državne akademije Santa Cecilia.

Sodeluje z naslednjimi orkestri: Teatro alla Scala, Filarmonica della Scala, Teatro Regio v Torinu, Teatro “La Fenice” v Benetkah, Teatro Petruzzelli v Bariju, Teatro Sociale v Comu, “Leonore” v Pistoii, “LaFil” v Milanu in Internazionale d’Italia ter igra s priznanimi dirigenti, kot so R. Chailly, F. Luisi, T. Netopil, X. Zhang, V. Gergiev, Z. Metha, P. Jarvi, M. W. Chung, D. Gatti, D. Harding, H. Blomstedt. Sodeloval je z Oliverjem Kernom, Ermannom Calzolarijem, Gabriello Dall’Olio in Oleksandrom Semchukom. Leta 2013 je bil violončelist kvarteta “Quartetto Mitja”, s katerim je igral za pomembna glasbena združenja (Università Cattolica v Rimu, Associazione Amici di Paganini v Genovi, Villa Walton na otoku Ischia itd.) in osvojil prvo nagrado na evropskem tekmovanju za glasbeno izvedbo “Jacopo Napoli”. Leta 2016 ga je Riccardo Muti izbral za vlogo prvega violončela v orkestru L. Cherubini. Leta 2017 je bil po izboru imenovan za prvega violončelista in korepetitorja orkestra UniMi. Trenutno je, po zmagi na natečaju, član orkestra gledališča “Giuseppe Verdi” v Trstu, v vlogi drugega violončelista.

Caroline Oblasser se je rodila v Nürnbergu in začela igrati violončelo pri štirih letih. Njena prva učitelja sta bila gospa Kuno in Lübomir Dragov na Glasbenem inštitutu Erlangen. Kot otrok je bila najmlajša gostujoča študentka na konservatoriju Meistersinger v Nürnbergu v razredu profesorja Clausa Reichardta, pozneje pa je študij nadaljevala pri Walterju Nothasu v Münchnu. Z odliko je diplomirala na salzburški univerzi Mozarteum pri profesorju Wilfriedu Tacheziju in se specializirala iz koncertne in komorne glasbe. Že med študijem se je doma in v tujini uveljavila kot ustanovna članica Salzburškega klavirskega tria skupaj z Angeliko Schopper (klavir), s katero je v duu nastopila na številnih koncertih. Hkrati je na salzburški univerzi Paris Lodron zaključila drugo stopnjo študija na področju jezikoslovja. Po enoletnem bivanju na Japonskem in diplomski nalogi o anglicizmih v jeziku tiska in oglaševanja, je najprej delala v veliki oglaševalski agenciji v Salzburgu, nato pa leta 2007 ustanovila lastno založbo Edition Riedenburg. Založba sedaj obsega približno 200 naslovov s področja vodnikov in leposlovja ter knjig za otroke in mladino. Za nekatere od teh, npr. eseje SOWAS!, je Caroline napisala tematiki primerne pesmi in jih posnela na kanalu YouTube založbe.

Karmen Pečar Koritnik se je rodila v Ljubljani in se začela učiti igranja na violončelo pri petih letih. Leta 2003 je maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor in hkrati že diplomirala na Akademiji za glasbo Univerze v Zagrebu, kjer je leta 2005 v razredu prof. Valterja Dešpalja tudi magistrirala. Dodatno se je izpopolnjevala pri prof. Reinhardu Latzku na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.

Pozornost glasbene javnosti je vzbudila, ko je kot trinajstletna deklica debitirala z Orkestrom Slovenske filharmonije ter z njim izvedla Elgarjev Koncert za violončelo in orkester. Leta 2001 je Karmen zmagala na prestižnem čelističnem tekmovanju dr. Luisa Sigalla v Čilu (Vina del Mar). Na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Berlinu je leta 2002 osvojila 3. nagrado in leta 2004 še 2. nagrado na mednarodnem tekmovanju Antonia Janigra v Zagrebu.
Kot solistka je že nastopila s številnimi domačimi in tujimi orkestri (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Maribor, Berlinski radijski orkester, Filharmonični orkester iz Santiaga, Zagrebški solisti, Spirit of Europe, Zagrebška filharmonija, Varaždinski komorni orkester, zasedba Cellomania) pod taktirko znanih dirigentov, kot so Marek Janowski, Martin Sieghart, Uroš Lajovic, Marko Letonja, En Shao, Vjekoslav Šutej, Israel Yinon, Sian Edwards, Johannes Wildner, Pavle Dešpalj, Alain Francis in David del Pino Klinge. Sodelovala je s priznanimi umetniki, kot so Boris Pergamenščikov, Miša Majski, Giovanni Sollima, Gottlieb Wallisch, Melina Mandozzi, Dmitri Ferstman, Božo Paradžik, Monika Leskovar, Latica Honda-Rosenberg, Rudolf Leopold in drugi. Od leta 2014 je članica tria v sestavi Eva-Nina Kozmus, flavta / Karmen Pečar Koritnik, violončelo / Mojca Zlobko Vajgl, harfa in od leta 2021 članica klavirskega tria v sestavi Janez Podlesek, violina / Karmen Pečar Koritnik, violončelo / Aleksandar Serdar, klavir.
Doslej je nastopila že v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Franciji, Italiji, na Češkem, v Rusiji, Grčiji in Južni Ameriki. Leta 2006 je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla njena prva samostojna zgoščenka z Dvořákovim in Šostakovičevim koncertom za violončelo in orkester. Od takrat je sodelovala pri snemanju številnih zgoščenk (Nejc Kuhar – skladatelj, Marko Hatlak: Glasbena daritev, Duo Marko Hatlak & Karmen Pečar Koritnik, avtorska zgoščenka skladatelja Črta Voglarja Sojarja in avtorska zgoščenka skladatelja Janeza Matičiča). Marca 2015 je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla njena druga samostojna zgoščenka, ki jo je posnela skupaj z uglednim avstrijskim pianistom Gottliebom Wallischem (Poulenc, Beethoven, Lipovšek).

Več let je bila zaposlena na Akademiji za glasbo Univerze v Zagrebu kot asistentka prof. Valterja Dešpalja. Od leta 2007 je profesorica violončela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Med 2019 in 2023 je poučevala tudi na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Že vrsto let med poletjem vodi mojstrske tečaje v okviru Festivala Bled, Glasbenega poletja na gradu Podsreda in Festivala Amadeo. Je umetniška vodja festivala Cellofest Ljubljana.

Violončelist Branimir Pustički (Zagreb, 1981) je diplomiral na zagrebški Akademiji za glasbo pod mentorstvom Valterja Dešpalja in nato se izpopolnjeval pri Reinhardu Latzku na Dunaju in Jakobu Kullbergu v Stavangerju na Norveškem. Je dobitnik številnih domačih in tujih tekmovanj ter nagrad, med drugim nagrade “Mladi glasbenik leta” Zagrebške filharmonije in “American Express”, prve nagrade in nagrade občinstva na mednarodnem tekmovanju “J. Brahms” v Avstriji ter prve nagrade in nagrade HDS na tekmovanju “Boris Papandopulo” v kategoriji komorne glasbe. Kot solist nastopa z Zagrebško filharmonijo, Simfoničnim orkestrom Hrvaškega radia in televizije, Zagrebškim solistom, Hrvaškim baročnim ansamblom, Ukrajinsko državno filharmonijo, Varaždinskim komornim orkestrom, Orkestrom človekovih pravic in Komornim orkestrom Zadar. Redno se udeležuje festivalov in pomembnih sezon na Hrvaškem (Dubrovniški poletni festival, Osorskifestival, Zagrebški glasbeni bienale, Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski…). Za glasbeni arhiv Simfoničnega orkestra Hrvaške radiotelevizije je posnel dela za violončelo in orkester hrvaških skladateljev J. Tkalčića, M. Ruždjaka, M. Kelemena, K. Seletkovića, G. Tudora in R. Matza. Zaradi dolgoletnega sodelovanja s pianistom Petrom Gilmingom in Triom 1887, pogosto nastopa s pomembnimi umetniki na Hrvaškem in v tujini, v večini evropskih držav, na Japonskem, v Mehiki in ZDA. Je prvi violončelist Simfoničnega orkestra Hrvaške radiotelevizije, sodeluje pa tudi s Kopenhagensko filharmonijo, Komornim orkestrom Zadar in orkestrom “HumanRights”. Je docent violončela na Akademiji za glasbo v Zagrebu in na Akademiji za umetnost v Splitu ter vodi mojstrske tečaje na Hrvaškem, Norveškem in Švedskem.