SPLETNO TEKMOVANJE

MUSICAGORITIENSIS

1. InternationalMusic Competition

MUSICA GORITIENSIS

Žirija

Umetniški vodja prof. Alessandra Schettino

Predsednica žirije

Bernarda Fink – Argentina / Slovenija

Mezzosopranistka Bernarda Fink je bila rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu (Argentina) ter je prejela pevsko in glasbeno izobrazbo na Visoki šoli za umetnost Teatra Colón v tem mestu, kjer je tudi redno nastopala. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po svoji vsestranskosti, redno nastopa skupaj z Orkestrom Londonske filharmonije, Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, Kraljevim orkestrom Concertgebouw, orkestrom iz Clevelanda in tudi z najboljšimi baročnimi orkestri pod vodstvom dirigentov, kot so Barenboim, Blomstedt, Bičkov, Chailly, Gardiner, Gergijev, Jacobs, Jansons, Muti, Norrington, Pinnock, Prêtre, Rattle, Saraste in Welser-Möst. Kot operna pevka je navdušila kritike v Argentini in osrednjih evropskih opernih hišah. Ene njenih najodmevnejših vlog so Cecilij v Mozartovi operi Lucio Silla (Theater an der Wien), Idamante v operi Idomeneo (Teatro Real, Madrid) in Irena v Händlovi Theodori (Salzburški festival). Leta 2017 je debitirala v dunajski državni operi v Debussyjevi Pelléas et Mélisande. Redno nastopa na recitalih in koncertih na Dunaju, v Schwarzenbergu, Amsterdamu, Londonu, Berlinu, New Yorku in Buenos Airesu. V zadnjih sezonah je med drugim nastopila v Mahlerjevi Drugi simfoniji z Andrisom Nelsonsom na tanglewoodskem festivalu in z Marissom Jansonsom v Köbenhavnu, v Pergolesijevi Stabat Mater v Rimu, z Jakubom Hrůšo v Bambergu, na Beethovnovem festivalu v Varšavi ter na koncertni turneji po Ameriki s Camerata Salzburg. O umetničinem obsežnem repertoarju priča bogata in s številnimi priznanji (med drugim z nagradama Grammy in Diapason dʼor) nagrajena diskografija. Bernarda Fink je prejemnica avstrijskega častnega znaka za znanost in umetnost ter častnega naziva kammersängerin. Leta 2013 je skupaj z Markom Finkom prejela v Sloveniji nagrado Prešernovega sklada.


Emanuele Giannino – Italija

Emanuele Giannino je debitiral na festivalu Spoleto v operah Italijanka v Alžiru (L’taliana in Algeri) in Mesečnica (La sonnambula) in se hitro uveljavil, kar ga je privedlo na odre nekaterih največjih svetovnih gledališč, med drugim v Teatro alla Scala, Opéra National de Paris, Liceu v Barceloni, Opernhaus v Zürichu, La Monnaie v Bruslju, Semperoper v Dresdnu, Teatro dell’Opera v Rimu, Teatro Comunale v Bologni in Teatro del Maggio Musicale Fiorentino. Po diplomi na konservatoriju “Arcangelo Corelli” v Messini je zmagal na pomembnih mednarodnih tekmovanjih, med drugim na “Adriano Belli” v Spoletu (1987) in “Toti Dal Monte” (1992). Sodeloval je v pomembnih uprizoritvah oper, kot so Čarobna piščal (Monostatos) v Teatro Comunale di Bologna, Figarova svatba (Basilio) v Teatro del Maggio Musicale v Firencah, Opéra de Nantes in Angers, Gianni Schicchi (Gherardo) v teatru La Scala v Milanu, Otello (Roderigo) v Opéra National de Paris, L’Africaine (Don Alvaro) v Teatro La Fenice v Benetkah; Enescujev Oedipe (Laios) v Teatru v Cagliariju, Macbeth (Malcolm) v Opernhaus v Zurichu, Ljubezenski napoj-L’elisir d’amore (Nemorino) na turneji v Koreji, Italijanka v Alžiru-L’taliana in Algeri (Lindoro) v Liceuju v Barceloni in Semperoper v Dresdi, Mesečnica (La sonnambula) (Elvino) v Rimu, Don Pasquale (Ernesto) v Bilbau, Lucia di Lammermoor (Edgardo) v Kanadski operi v Torontu, Chérubin v Cagliariju, Falstaff in I pagliacci v Monnaie v Bruslju, Il cappello di paglia di Firenze (Achille) v Opéra de Nantes. V njegovem repertoarju so tudi dela, kot so npr. Les contes d’Hoffmann, Il turco in Italia, Otello, L’amico Fritz, Il matrimonio segreto, I quattro rusteghi, Sigismondo, Le donne rivali, L’occasione fa il ladro in Turandot. Dejaven je tudi na koncertnem področju, v njegovem repertoarju najdemo Stabat Mater, Petite messe solennelle v milanski Scali, Rossinijeva Messa di Gloria, Beethovnova 9. simfonija in oratorij Christus am Ölberge. Njegova diskografija med drugim vključuje Cimarosove Le donne rivali (1994), Hassejevo Piramo e Tisbe (1996), Rossinijevo Messa di Gloria (2000) in Dunijevo La clochette (2002). V zadnjem času je med drugim nastopil v gledališču La Fenice v Benetkah (Ples v maskah in La traviata), v Opéra de Nancy (Lucia di Lammermoor), v milanski Scali in Opéri National de Paris (La fanciulla del West), na festivalu v Luzernu (Falstaff), v Teatro La Fenice v Benetkah (Norma) in v Teatro Verdi v Pisi (Macbeth). Emanuele Giannino je vodja pevskega oddelka na Konservatoriju J. Tomadini v Vidmu.


Eugenio Leggiadri-Gallani - Italija

Bas-Bariton Eugenio Leggiadri-Gallani je študiral petje pri sopranistki Cecilii Fusco ter opravil izpopolnjevalne tečaje z Eleno Baggiore, Katio Ricciarelli, Raino Kabainvansko, Luciano Serra, Yoko Takeda. Debitiral je v Tarragoni (Španija) leta 1995 v vlogi Collineja v Bohemi in nastopil tudi na 3. Festival D’art Lirique v Neversu (Francija). Nastopal je v vlogah Sigismonda v opereti “Pri Belem Konjičku”, Dulcamara v “Ljubezenski pijači”, Alidora v “Pepelki”, Blansaca v “La Scala di seta” (teatri v Manchestru in Hannoverju). Bil je protagonist v “Il maestro di Cappella” na Festivalu Tibor Varga in Zandonajevi “Una partita” v teatru Politeama v Lecceju. V letih 2002 in 2003 je nastopal v “Carmen”, “Seviljskem brivcu”, “Campanello dello speziale”, na Festivalu Operete v tržaškem gledališču Verdi in Teatru v Istambulu. Nastopal je v operi “Le avventure di Pinocchio” pod vodstvom M° Donata Renzettija, ki je predstavljala Italijo v olimpijskem letu, v gledališču Odeon v Atenah. Nastopal je v “Pepelki” v gledališču San Gallo (Švica) in na povabilo M° Daniela Orena v gledališču v Trstu. Na otvoritvi gledališča San Severo (Foggia) je pel v “Seviljskem brivcu”, režija M° Michele Mirabella, in v “Trubadurju”. S “Seviljskim brivcem” je nastopal tudi v Gledališču v Spoletu ob 60. obletnici Fundacije ter v Gledališču Regio (Turin) v poletni sezoni 2007. Veliko tudi koncertira in je večkrat zaseden v Neaplju, Tarantu, Rimu in Foggi ter na uspešnih recitalih v Sankt Peterburgu, Malagi, Neaplju, Bariju, Rimu, Firencah, Pisi, Turinu, Milanu, Trevisu, Pesaru, itd. Snemal je za založbo Naxosin za državno radio in televizijo RAI. Trenutno je zaseden v Firencah in Vicenzi, v sklopu Umbrijskih trgov in Pan opera festivala iz Panicala, v opernih produkcijah v Nemčiji (Dortmund, Heidenhaim, Cottbus, Lübeck, Nürnberg, Koblenz) in na turneji na Kitajskem.


Olivera Miljaković - Serbija / Avstrija

KS Olivera Miljaković je še kot študentka beograjske Akademije za glasbo debitirala leta 1959 ob premieri v glavni vlogi komične opere Čarobni mlin srbskega skladatelja Svetomirja Nastasijevića. Pri šestih letih se je začela učiti klavir, pri 18 letih pa je začela s študijem petja na beograjski srednji glasbeni šoli pri Mili Stojadinović in Josipu Rijavcu. Vzporedno je študirala umetnostno zgodovino in jezike na Filozofski univerzi v Beogradu. Od leta 1960 do 1962 je študirala na glasbeni akademiji Chigiana v Sieni pri Gini Cigna. V letih 1961-1963 je bila solo članica Narodnega gledališča Beograd, od leta 1963 do 1994 pa članica ansambla Dunajske državne opere, kjer se je še naprej izpopolnjevala z Dagmar Schmedes, Ludwigom Webrom, Majo Majsko in Svanhvit Egilsdottir. Olivera Miljaković je slavila velike uspehe v najpomembnejših opernih hišah na svetu. Na številnih festivalih, kot so Salzburg, Bayreuth, Aix-en-Provence in Dubrovnik, je delala pod vodstvom najslavnejših dirigentov našega časa: Karl Böhm, Herbert von Karajan, Eugen Jochum, Josep Krips, Leonard Bernstein, Carlos Kleiber, Carlo Maria Giulini, Berislav Klobučar, Horst Stein, Leopold Hager, Sir Charles Mackerras, Zubin Mehta in mnogi drugi. Njen repertoar je zajemal glavne vloge Suzane in Cherubina (Figaro), Despine (Così fan tutte), Zerline (Don Giovanni), Blondchen (Entführung), Ilije (Idomeneo), Pamine in Papagene (Die Zauberflöte), Oskarja (Ples v maskah), Nanette (Falstaff), Romilde (Xerxes), Dafne (Dafne), Vespetta (Pimpinone), Drusilla (L’incoronazione di Poppea), Serpina (La serva padrona), Siebel (Faust), Carmen in Frasquita (Carmen, TV posnetek), Ännchen (Freischütz), Ighino (Palestrina), Sophie in Leitmetzerin (Rosenkavalier) in Zdenka (Arabella). Nastopila je v številnih opernih in operetnih produkcijah ter snemanjih pri založbah DECCA, EMI, VEB in TELDEC. Od leta 1987 do 1990 je poučevala v Opernem studiu Dunajske državne opere, leta 1984 pa je prejela strokovni naziv “Österreichische Kammersängerin”. Od začetka devetdesetih let je kot gostujoča profesorica poučevala na Japonskem in vodila mojstrske tečaje v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v Bosni, Makedoniji, Srbiji, Grčiji, na Islandiji, v Rusiji, Belorusiji in Koreji, kjer nastopa tudi kot koncertna pevka. Od leta 1984 organizira dobrodelne prireditve za socialno ogrožene otroke, od leta 2003 pa je glasbena vodja dobrodelne prireditve “Ambasadorji na koncertu”, ki poteka enkrat letno v dunajskem Musikvereinu. Leta 1991 je prejela srebrni častni znak za zasluge Republike Avstrije, od leta 2003 pa je nosilka zlatega častnega znaka za zasluge Republike Avstrije.


Vlatka Oršanić  - Hrvaška / Slovenija

Sopranistka Vlatka Oršanić se je rodila v Zaboku. Otroštvo je preživela v Varaždinu, kjer se je kot sedemletna deklica začela učiti klavir, pri štirinajstih letih pa solo petje pri profesorici Ankici Opolski. Kot šestnajstletno dekle je vstopila v razred profesorice Ondine Otte Klasinc na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že med študijem je leta 1976 za vlogo Susanne v »Figarovi svatbi« prejela študentsko Prešernovo nagrado. Debitirala je septembra leta 1978 z vlogo Sophie v operi Werther v Operi SNG v Ljubljani, kjer je spomladi leta 1979 diplomirala kot Gilda v Rigolettu. Leta 1979 je zmagala na mednarodnem pevskem tekmovanju »Mario del Monaco« v Italiji, leta 1980 pa prejela 2. nagrado na mednarodnem televizijskem pevskem tekmovanju v Oostendeju. Vodi seminarje za pevce in vokalne pedagoge, je članica žirij na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih ter soustanoviteljica in voditeljica mednarodnega pevskega tekmovanja “Zinka Milanov” na Reki. Od leta 1985 do leta 1990 se je izpopolnjevala na Dunaju pri Oliveri Miljaković. V prvem obdobju kariere je kot zelo mlada pevka dosegla velik uspeh z vlogami Gilde, Lucie in Violette, s katerimi je nastopila na vseh opernih odrih bivše Jugoslavije. Takrat je pela še Kraljico noči, Adino, Rosino, Pamino, Olimpijo in Elviro (Puritanci). Kasneje so ene njenih najpomembnejših vlog bile Jenufa, Katarina Izmajlova, Lady Macbeth, Tosca, Tatjana, Rosalinda, Mimi, Vitelija, Katja Kabanova, Abigaila, Leonora (Trubadur), Donna Ana, Elektra (Idomeneo), Rusalka, Marženka (Prodana nevesta), Mila (Osud), Čo-Čo-San, Aida, Magdalena (Andrea Chénier), Arijadna (Arijadna na Naksosu) in Margareta (Faust). Nastopala je v različnih evropskih opernih hišah, kot npr. Semperoper Dresden, Komische Oper Berlin, Staatstheter Dramstadt, Aaltotheater Essen, Oper Leipzig Festspielhaus Salzburg, Občinsko gledališče v Firencah, Oper Bonn, na glasbenih festivalih, kot so Salzburške poletne igre, Maggio Musicale Fiorentino, Edinburgh Festival, Festival d’Automne Paris in Dunajski slavnostni tedni ter v nekaterih najpomembnješih evropskih koncertnih dvoranah kot so Musikverein in Konzerthaus (Dunaj), Dvorana Berlinske filharmonije in Konzerthaus Berlin, Alte Oper (Frankfurt), Philharmonie (Köln), Théâtre du Châtelet (Paris) in Auditorio Municipal (Madrid). Dirigenti, s katerimi je sodelovala, so bili, med drugim, Michael Gielen, Lovro von Matačić, Semyon Bychkov, Vladimir Jurowski, Kirill Petrenko, Uroš Lajovic, Hans Graf, Pinchas Steinberg, Daniel Harding, Stefan Soltesz in Michael Schønwandt. Režiserji, s katerimi je oživila glavne like v opernih predstavah so bili, med drugim, Joachim Herz, Harry Kupfer, Christine Mielitz, Liliana Cavani, Andreas Homoki, Uwe Eric Laufenberg in Pet Halmen, njeni partnerji pa tudi Elina Garanča, Anja Harteros, Piotr Beczała in Peter Schreier. Kot koncertna pevka je z repertoarjem, ki je obsegal dela od baroka do moderne glasbe nastopila, med drugim, z orkestrom Dunajskih simfonikov, Simfoničnim orkestrom ORF, Berlinskim simfoničnim orkestrom, Simfoničnima orkestroma SWF in MDR, z orkestroma Zagrebške in Slovenske filharmonije in z orkestrom Rotterdamske filharmonije. Leta 2003 je postala profesorica petja na Glasbeni akademiji v Zagrebu, na kateri je bila od leta 2007 do leta 2016 tudi predstojnica oddelka za petje. Med letoma 2006 in 2010 je bila tudi profesorica petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njeni študenti nastopajo na evropskih opernih odrih, med katerimi omenimo Bayerische Staatsoper (München), Deutsche Oper (Berlin), Semperoper (Dresden), Grand Théâtre de Genève, Národní divadlo (Praga), Teatro Fenice (Benetke), Teatro dell’Opera di Roma, Gran Teatre del Liceu (Barcelona) ter slovenske in hrvaške operne hiše.